Prenos domene

RAID je tehnologija, ki omogoča večjo zmogljivost read/write operacij na trdem disku in se primarno uporablja za strežnike. Medtem ko je RAID odlična rešitev za pohitritev dostopa do različnih strežnikov v poslovnem in domačem svetu, je lahko reševanje podatkov veliko bolj zahtevno, kot pa če bi imeli klasičen trdi disk ali SSD v uporabi. RAID poznamo v različnih konfiguracijah pri katerih so ključne razlike, ki določajo okolje uporabe. 

Če imamo problem z RAID strežnikom, je najverjetneje, da ne moremo dostopiti do podatkov shranjenih na njem. Ker je postavitev RAID strežnika veliko bolj zakomplicirana kot, če uporabljamo navaden disk, je tudi reševanje podatkov s takega sistema lahko zelo zahtevno.

Sistemi RAID

RAID 0 

To je ena izmed najbolj pogostih konfiguracij saj so podatki razpršeni po (vsaj dveh) trdih diskih. Tako dobimo veliko hitrejše delovanje sistema, ki pa ga je lahko zelo težko ponovno vzpostaviti, če imamo težave z enim ali več diski. Takega sistema ne uporabljamo za podatke, ki so nujni za naše delo ampak kjer želimo imeti najvišjo zmogljivost našega strežnika, podatki nam pa niso tako pomembni.

RAID 1

RAID 1 je sistem kjer so podatki kopirani na 1 ali več diskov z primarnega diska. To je najboljša rešitev za strežnike, kjer hranijo pomembne podatke saj če odpove katerikoli disk, se podatki avtomatsko prekopirajo na novega (hotswap), ko ga nadomestimo. 

RAID 5

Je najbolj napredna in uporabljena rešitev za strežnike, ki uporablja najmanj 3 diske ali več (do 16). RAID 5 kopira podatke po vseh diskih in v primeru, da en izmed diskov neha delovati, lahko obnovi podatke z drugih diskov. Ker je RAID 5 najbolj kompleksen sistem od vseh, če izgubimo 2 diska ali več, izgubimo vse podatke shranjene na strežniku. Tudi reševanje podatkov s strani profesionalnih rešitev ni vedno zagotovljena.

RAID 6

Zdrušuje osnovne slabosti in prednosti sistema RAID 1, RAID 6 porabi polovico vsega prostora (na vseh diskih) in vzdrži izgubo 2 trdih diskov naenkrat, kar je skoraj nemogoče. Tako dobimo visok nivo zanesljivosti in hitrosti. Slabost je v tem, da če se RAID polje zruši, je lahko velik izziv ga ponovno vzpostaviti. RAID 6 se uporablja v strežnikih, ki prenašajo ogromne količine podatkov.

RAID 10

Znan tudi kot hibridna RAID konfiguracija, RAID 10 kopira vse podatka z primarnega trdega diska na drug trdi disk. Slabost je seveda da če imamo 4 2 TB trdi diske, izgubimo polovico vsega prostora saj ga RAID uporabi za varnostne kopije.

Kaj se zgodi, ko RAID ne deluje več

V večini primerov potrebujemo strokovno pomoč vendar lahko tudi sami naredimo veliko, da omejimo škodo. Če izgubimo večino diskov v RAID okolju zaradi mehanične okvare, izpadov elektrike, ali katerikoli drugih razlogov, skoraj zagotovo potrebujemo reševanje podatkov. Ni pomembno ali uporabljamo navadne trde diske ali SSD diske, saj je sistem po katerem deluje RAID deluje enako.

Seveda vedno pomaga, če imamo narejene sistemske kopije diskov, ki delujejo v RAID polju. Ker to ni vedno mogoče, je pomembno da izberemo primerno podjetje, ko se odločamo za podatkovno reševanje. Če najdemo primerno podjetje, povprašajmo o čakalnih dobah – saj je pomembno, da ste sprejeti kot stranka čim hitreje. 

V podjetju Kotar se trudimo zadovoljiti tudi potrebi reševanju RAID sistemov saj razumemo, da je RAID ključnega pomena za podjetja in njihovo učinkovito delovanje. V našem podjetju Kotar vedno vlagamo in raziskujemo nove možnosti ponovne upostavitve nedelujočih RAID sistemov.

Da bi bil postopek hitrejši, lahko pomagamo strokovnjakom za reševanje podatkov, če naredimo nekaj preprostih stvari kot so:

1. Zapišimo si kaj je po našem mnenju narobe
2. Kaj smo poskušali (če smo), da bi ponovno vzpostavili RAID sistem
3. Označimo vsak trdi disk in njegovo pozicijo, ki ga bomo odnesli v podjetje, ki nam bo poskušalo popraviti RAID

Comments are closed.